Ko večina pomisli na Camino, pomisli na Francoski pot — na tisoče ljudi, na dolge etape, na gneče.
Camino Portugués ob obali je drugačen.
Je tišji. Je intimnejši. Je pot, kjer Atlantik hodi z vami — kot molčeč spremljevalec, ki je videl že marsikaj.
Hodil sem to pot in odkril, da ima svoje ritme. Zjutraj megla, ki počasi popušča. Popoldne veter z morja, ki ohladi utrujene noge. Zvečer zahodi, ki se ne ponavljajo.
Kar me je najbolj presenetilo, niso bile pokrajine. Bila so srečanja.
Na tej poti sem srečal človeka, ki je v treh dneh povedal zgodbo, ki je deset let ni povedal nikomur. Ker pot ustvari varnost, ki je v navadnem življenju ni.
Camino Portugués ob obali ni le pot od točke A do točke B. Je prostor, kjer se zgodi tisto, za kar navadno ni časa.
Iskanje. Tišina. Včasih besede, ki čakajo.