Ko rečem, da sem praktik hipnoze, dobim dve vrsti reakcij. Eni se nasmejijo — to je za cirkus. Drugi se ustrašijo — boš imel kontrolo nad mano?
Obe reakciji sta posledica mitov, ne resničnosti.
Hipnoza ni spanje. Ni nezavest. Ni izguba kontrole. Je zbrano stanje pozornosti — podobno tistemu, ki ga imaš, ko bereš dobro knjigo in ne slišiš, da te kličejo.
V tem stanju je um bolj dostopen. Manj kritičen. Bolj odprt za nove perspektive in nove vzorce.
Prav to je tisto, kar omogoča spremembo. Ne ker bi nekdo drug imel kontrolo nad tabo. Zato, ker si ti bolj dostopen samemu sebi.
Hipnoza je orodje. Kot vsako orodje je odvisna od tega, v čigavih rokah je in za kakšen namen.
V terapevtskem kontekstu je eden najučinkovitejših načinov za delo s strahovi, navadami, bolečino, prepričanji.
Ni čarovnija. Je globlje poslušanje sebe.