V določenem trenutku se pojavi misel, da nisi tam, kjer bi moral biti. Ne pride vedno glasno, bolj kot tih občutek v ozadju. Ko vidiš druge, ko pogledaš nazaj ali ko začneš razmišljati, kje bi lahko bil.
In takrat se pojavi pritisk. Da bi moral več, da bi moral hitreje, da bi moral drugače. A v resnici pogosto ne gre za to, da delaš narobe. Gre za to, da si izgubil stik s svojim tempom.
Vsako življenje ima svoj ritem in ta ritem ni enak za vse. Ko se primerjamo, ga izgubimo. In ko ga izgubimo, se pojavi občutek, da zamujamo.
A morda ne zamujaš. Morda samo hodiš svojo pot.