Včasih ni največji problem to, kar se dogaja. Temveč to, kar se dogaja v naši glavi. Misli se vrtijo. Vračajo. Analizirajo. Iščejo razloge. Iščejo rešitve. In bolj kot jih poskušamo ustaviti, bolj vztrajajo.
To je naravno. Um želi razumeti. Želi imeti občutek nadzora. A v življenjskih prehodih ni vedno jasnih odgovorov. In zato um ostane aktiven. Ne zato, ker bi bil proti nam. Ampak ker poskuša pomagati.
Težava nastane, ko mu verjamemo brez distance. Ko vsako misel vzamemo kot resnico. Kot nekaj, kar moramo rešiti. A misli niso vedno dejstva. So tok. Pridejo. In gredo.
Mir ne pride, ko misli izginejo. Mir pride, ko jih nehamo loviti. Ko jih pustimo, da so.