Ko se začneš primerjati z drugimi – in izgubiš sebe

Primerjanje se ne začne kot odločitev. Začne se neopazno. Ko vidiš, kje so drugi, kaj imajo in kako živijo.

In nekaj v tebi začne meriti. Kje si ti, kaj imaš in kaj ti manjka. Sprva je nedolžno, potem pa začne vplivati na občutek, na vrednost in na mir.

In počasi se zgodi nekaj pomembnega. Namesto da bi gledal sebe, začneš gledati druge. In tam izgubiš stik.

Ker njihova pot ni tvoja. Njihov ritem ni tvoj. Ko se vrneš k sebi, se primerjanje umiri. Ne zato, ker bi ga ustavil, ampak ker ga ne potrebuješ več.