Odpuščanje ni opravičevanje tega, kar se je zgodilo. Je odločitev, da prenehamo nositi breme, ki ni naše.
JEDRO
Dolga leta sem nosil zamero. Na nekoga, ki me je globoko prizadel.
Ker sem jo nosil, sem mislil, da mu s tem povzročam bolečino.
On je živel naprej. Jaz pa sem nosil.
Odpuščanje je ena najbolj napačno razumljenih besed. Mnogi menijo, da odpustiti pomeni reči: to kar si naredil, je v redu. Ni v redu. Ne bo.
Odpuščanje pomeni: ne bom več pustil, da to, kar si mi naredil, določa moje jutri.
Je odločitev — ne čustvo. Ne pride sama od sebe. Je zavestna izbira, da se osvobodim.
Ko se zgodi — ko resnično spustiš — je to eden najmočnejših trenutkov, ki jih človek lahko doživi.
Ne zato, ker bi popustil. Zato, ker si dal sebi svobodo, ki si jo zaslužiš.