»Nisem dovolj dober.« »Prestar sem za to.« »To ni za mojo vrsto.«
Te misli niso dejstva. So prepričanja. In prepričanja niso resnica — so naučene zgodbe, ki smo jih začeli jemati kot resnico.
V NLP-ju imenujemo te vzorce omejujoča prepričanja. In so eden najpogostejših razlogov, zakaj pametni, sposobni, motivirani ljudje ne naredijo tistega, za kar vedo, da bi jih osrečilo.
Dober coaching ne deluje na površini. Ne daje odgovorov. Pomaga ti odkriti, katero prepričanje te drži nazaj.
Je to sploh res? Kdaj sem se tega naučil? Kdo mi je to prvič povedal? In ali se strinjam z njimi — danes, z vsem kar vem?
Spreminjanje prepričanj ni napad na sebe. Je akt milosrčnosti do sebe.
Ko se prepričanje omehča, se odpre prostor. Prostor za novo perspektivo. Za nov možni jaz.
In iz tega prostora se rodijo odločitve, ki prej niso bile mogoče.