»Nekoč bom šel na Camino.«
To poved slišim pogosto. Od ljudi, ki to govorijo že leta. In ki vsakič najdejo razlog, zakaj zdaj ni pravi čas.
Otroci. Delo. Denar. Zdravje. Koleno. Partner, ki ne razume. Prijatelji, ki mislijo, da je to čudno.
A Camino te ne čaka. Ne v smislu, da bi izteklo. Čaka v smislu, da bo vedno tam. A vsako leto, ki mine brez njega, je leto, v katerem bi se morda zgodilo tisto, kar iščeš.
Odločitev za Camino ni logistična odločitev. Je osebna izjava. Je rekel si si: jaz sem vreden tega časa. Tega prostora. Te izkušnje.
In ta izjava — sama po sebi — je že del transformacije.
Priprave so preproste. Čevlji. Nahrbtnik. Načrt. Datum.
Odločitev pa je tvoja. In njo moraš narediti sam.