Imaš cilj. Veš, kaj moraš narediti. Narediš načrt. In potem — ne narediš.
To ni lenoba. To je samosabotaža. In ima razlog.
Del nas je bil kdaj ranjen. Del nas se boji ponovne bolečine. In ta del — četudi tiho, četudi nezavedno — dela vse, da prepreči situacije, ki bi ga lahko spet bolele.
Uspeh pomeni spremembo. Sprememba pomeni neznano. Neznano je nevarno — vsaj za tisti del nas, ki je bil vzgojen v varnosti nepremičnosti.
V coachingu in NLP-ju se s tem delom ne borimo. Ga slišimo.
Kaj te ščiti? Pred čim? Kdaj si se tega naučil?
Ko ta del dobi pozornost in razumevanje — ko mu povemo, da smo odrasli in da zmoremo — pogosto odneha.
Ne izgine. Postane zaveznik. In ko je zaveznik, ne sabotira več.