Vprašaj se: kje dobiš občutek vrednosti?
Večina odgovorov se vrti okrog dosežkov. Okrog nalog. Okrog tega, koliko sem naredil. Koliko sem pomagal. Koliko sem bil koristen.
In to ni naključno. Naučili so nas tako. Pohvale so sledile rezultatom. Ljubezni so sledila pričakovanja.
Sčasoma smo začeli enačiti biti vreden z biti produktiven.
A to enačenje je toksično. Ker pomeni, da si brez vrednosti, ko ne delaš. Ko si bolan. Ko si v prehodu. Ko si samo — ti.
Coaching me je naučil, da je vrednost prirojeno stanje. Ne zasluženo. Ne odvzeto. Prirojeno.
In ko to doumeš — ne le intelektualno, ampak v kosteh — se spremenita počitek in produktivnost. Ker ne delata več iz strahu. Ampak iz polnosti.
To je ena najpomembnejših sprememb, ki se zgodi v dobremu coachingu. In je globoka.