Zaupanje v sebe se ne rodi iz uspehov. Se rodi iz doslednosti.
Iz tega, da si sebi obljubil — in obljubo držal. Pa čeprav majhno. Pa čeprav je nihče drug ni videl.
Ko se zaupanje poruši — in se poruši po vsaki večji napaki, po vsaki izdaji, po vsaki odločitvi, ki se je izkazala za napačno — se obnovi na enak način.
En majhen korak. Ena izpolnjena obljuba. En trenutek, ko si bil zvest sebi.
Coaching ni terapija. A dober coaching pogosto posega v to globino.
Ker brez zaupanja v sebe ni resničnega napredka. So le akcije brez korenin. In korenine se poberejo ob prvem vetru.
Gradnja zaupanja je počasna. Je ponavljajoča se. In je najbolj dragocena investicija, ki jo lahko narediš.
Ne v zunanjo podobo. V razmerje s seboj.